sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "storilčevo krivdo".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo storilčevo krivdo med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za obravnavanje zmote je potrebno predstaviti predvsem zadnjo izmed štirih kategorij in sicer storilčevo krivdo.
Tako specialna kot generalna prevencija pa sta omejeni s storilčevo krivdo.
Slednji izključita storilčevo krivdo in s tem kazensko odgovornost za kaznivo dejanje.
Pritožbeno sodišče je torej ocenilo, da bi bilo upoštevanje povratništva kot obteževalne okoliščine nepravično glede na storilčevo krivdo.
Prispevek in provokacija žrtve sta lahko pogosteje prepoznana kot dejavnik nasilnega dogodka in posledično (navidezno) zmanjšujeta storilčevo krivdo.
Ob vsem povedanem je potrebno spregovoriti tudi o povezavi med spolnim ravnanjem in storilčevo krivdo.
Nemški zakonodajalec v posebnem delu kazenskega zakonika pri posameznih inkriminacijah odstopi od splošne določbe in omeji storilčevo krivdo na lahkomiselnost in naklep.
Kot temeljni okvir za določitev kazni služi sorazmerje med težo kaznivega dejanja ter storilčevo krivdo, kar zagotavlja pravičnost.
Direktni naklep je moral obsegati tudi stečaj, saj je bil ta po novi ureditvi opredeljen kot znak, zajet s storilčevo krivdo.
Dejanska zmota je institut, ki v kazenskem pravu v veliki meri vpliva na storilčevo krivdo.
Če ugotovimo , da je dejanje skladno z bitjo kakšne inkriminacije in protipravnost ni izključena , moramo presoditi storilčevo krivdo .
Za izrek kazni ni dovolj samo objektivno ugotovljeno dejstvo , ampak je treba ugotoviti tudi storilčevo krivdo .
Vsekakor ne gre zanemariti ostalih okoliščin kaznivega dejanja , zlasti tistih , ki povečujejo storilčevo krivdo ter posledično izničijo možnost milejšega kaznovanja .
Vendar v določbah o odmeri kazni piše , da sodišče odmeri kazen glede na težo storjenega dejanja in glede na storilčevo krivdo .
Velika premoženjska škoda pa tu ni opredeljena kot objektivni pogoj kaznivosti ampak kot zakonski znak , ki mora biti zajet s storilčevo krivdo .
V zakonu pa ni urejena zmota o okoliščinah , ki bi izključevala storilčevo krivdo , če bi te okoliščine v resnici obstajale .
V vsakem primeru posebej je potrebno dokazati storilčevo krivdo .
Storilčevo krivdo , z njo pa tudi zavest o protipravnosti se presoja za vsako kaznivo dejanje posebej .
Sodišče storilcu odmeri kazen v mejah , ki so predpisane z zakonom in glede na storilčevo krivdo in težo storjenega dejanja .
Sankcija mora biti odmerjena glede na težo prekrška in storilčevo krivdo .